Suche
Kronična bolečina je pogosta težava, ki prizadene tako um kot telo. Leta 2011 je Inštitut za medicino poroča, da 100 milijonov odraslih Američanov trpi zaradi kroničnih bolečin. Po raziskavah več kot 1,5 milijarde ljudi po vsem svetu trpi za kronično bolečino.
Kaj povzroča kronično bolečino?
Ni razloga za bolečino. Kronična se od akutne bolečine razlikuje po tem, da bolečinski signali nenehno sprožajo živčni sistem, kar lahko traja več dni, tednov ali celo let. Akutna bolečina sproži živčni sistem, da opozori telo na težavo, vendar simptomi izginejo. Tukaj je nekaj vzrokov za dolgotrajne bolečine:
- Slaba drža
- Mišična neravnovesja
-Duševni in čustveni stres
- Nepravilni vzorci hoje/gibanja
- Poškodbe
- Po operaciji
– stranski učinek bolezni (npr. rak, artritis)
- Poškodbe živčevja ali centralnega živčnega sistema
-Prejšnje poškodbe
- Mišična napetost
-Posebni življenjski slog
-Dehidracija
Vendar pa nekateri ljudje živijo z bolečino brez fizičnih težav ali patologije. V tem primeru so raziskovalci izvedli številne študije, da bi preučili, kako so misli in čustvena stanja posameznika povezani z bolečino.
Povezava med umom in telesom
Življenje s kronično bolečino ni prijetna izkušnja. Raziskovanje kaže, da ljudje s kronično bolečino pogosto živijo v stalnem stanju strahu, tesnobe in depresije. Um in telo delujeta sinergistično in povezujeta različne telesne sisteme. Ko telo trpi, um postane negativen in se osredotoči na bolečino. Ko je um negativen, je običajno, da kronična bolečina izbruhne. Ko bolečina izbruhne, telo aktivira odziv »boj ali beg«, kar sproži misli o bolečini in potrebi po begu iz bolečine. Ko dražljaj nenehno vpliva na telo, se um čustveno odzove na bolečino in se z njo ukvarja.
Pomembno je, da poskusite ugotoviti, kaj povzroča kronično bolečino. Ko je prisotna kronična bolečina, je idealno, da se zavedamo, kateri fizični ali čustveni dražljaji vplivajo na telo. Da bi lažje ugotovili ali odkrili glavni vzrok bolečine, si zastavite naslednja vprašanja:
-Katere situacije ali scenariji sprožijo mojo bolečino?
-Kaj sem mislil, ko je moja bolečina vzplamtela?
-Katere gibe (ali pomanjkanje le-teh) sem naredil, da je moja bolečina izbruhnila?
-Kdaj bolečina ne vpliva na moje telo?
– Ali obstajajo določena okolja (ali podnebja), ki sprožijo in/ali lajšajo bolečino?
-Ko me boli, se moje razpoloženje ali vedenje spremeni?
-Kako ocenim svojo bolečino na lestvici od 0 do 10 (10 je najhujša) v stresnih situacijah?
Ta vprašanja so uporabna, če nanje odgovorite iskreno, brez samoobsojanja ali kritiziranja.
Um-telesni pristopi k bolečini
Tisti, ki trpijo za kronično bolečino, lahko zmanjšajo (in bolje obvladajo) bolečino s stimulacijo sprostitvenega dela centralnega živčnega sistema. V nasprotju z odzivom na boj ali beg, ki je funkcija simpatičnega živčnega sistema, različni modaliteti gibanja in duševnega telesa spodbujajo sprostitveni odziv, ki je funkcija parasimpatičnega živčnega sistema. Z vstopom v sproščujoče stanje lahko mišice sprostijo hormone, ki pozitivno vplivajo na razpoloženje. Ko gre za bolečino, lahko sprostitvene tehnike zmanjšajo vnetje in usposobijo možgane, da se drugače odzovejo, ko bolečina izbruhne.
Naslednji načini naj bi spodbudili sprostitveni odziv:
-Joga
-Pilates
-Meditacija (vizualizacija, progresivna mišična sprostitev, vodene slike)
-Globoko dihanje
- Vodna terapija
-Trigger point terapija (miofascialno sproščanje)
-Terapije duha in telesa (akupunktura, masaža, rolfing, delovna terapija, ročna terapija s trakovi)
Zavestni pristopi podpirajo čustveno reaktivnost in preobčutljivost za bolečino. Te vaje in oblike terapije globoko vključujejo koncentracijo, pozornost in zavedanje o tem, kaj doživljata um in telo. Osebi omogoča, da svojo pozornost osredotoči na nalogo, ki jo opravlja, namesto da se osredotoča ali osredotoča na bolečino. Če določen način ni uspešen, je vredno poiskati drug način, ki deluje, namesto da se predamo bolečini. Te terapije tudi ljudem omogočajo, da sprejmejo in se osredotočijo na svoje prednosti, namesto da skrbijo za omejitve, ki jih povzroča bolečina.
Ko ste v dvomih ... Izdihnite
Ko ste pod stresom ali imate bolečine, se povežite z dihom. Dih omogoča sprostitev kadarkoli in kjer koli. Naslednjič, ko se boste počutili pod stresom, poskusite s to dihalno vajo za "nujne primere": petkrat počasi vdihnite (štejte od 1 do 5), pri čemer vsako gibanje vdiha uskladite s štetjem. Nato počasi izdihnite v petih štetjih (štetje 5 proti 1), tako da se izdih ujema z vsakim štetjem. Idealno je, da dih usmerite na področja, kjer se pojavlja bolečina. Na primer, če imate bolečine v kolku, si predstavljajte, kako se dih dviga od diafragme skozi želodec do področja bokov. To poglobi dih in vključuje tehnike vizualizacije.
Premagovanje ali zdravljenje bolečine je dosegljivo. Resnost bolečine določa dolžino potovanja, ne glede na to, ali želite pozdraviti poškodbo ali bolje obvladovati stres. Ne pozabite ostati optimistični v času bolečine in stresa ter se vedno posvetujte s svojim zdravnikom za najboljši načrt zdravljenja in nege.